Oransova pot

Na turi nas bo spremljal skrivnostni moleči mož – ORANS. Kolesariti začnemo v centru Bistrice ob Sotli. Domačini kraju še vedno pravijo Šempeter, kot se imenuje tudi daleč naokoli poznana gostilna. Poleg gostilne je v centru še cerkve sv. Petra in pred mestno hišo kamen časti – antipranger. Po kolesarski poti vas bodo usmerjale male smerne tablice z značilnim kolesarjem. Spustimo se v dolino Bistrice in pred mejnim prehodom zavijemo levo ob reko Sotlo. Lokalni ribiči pravijo, da je tu Sotla najglobja, do 3 m, in da se v golobeli skrivajo ogromni somi. Okoli vinorodne Vine gore prikolesarimo na njen vrh s cervijo sv. Križa, ki je osrednja razgledna točka soteljske doline. Spuščamo se skozi Srebrnik in prečkamo glavno cesto, kjer je prva možnost za vrnitev na izhodišče. Mimo Slomškovega spomenika, ki mimoidoče z opominjajočim prstom malce prestraši, se preko Jezera povzpnemo pod razgledni Križan vrh. V lepem vremenu pogled seže daleč proti severu do Boča in Donačke gore. Skozi Trebež, zanimiv sklop zapuščenih hiš, se spustimo v spokojno sotesko Sušice. Pokukajte v njene loge in kanjone! Čez greben se spustimo v Podsredo, ki je ohranila srednjeveško tlorisno shemo. Poleg cerkve sv. Janeza je na trgu najbolj zanimiv pranger-sramotilni steber iz leta 1667. S trga je lepo viden križev pot s kapelicami na Staro sv. Goro. Če ste že utrujeni je na voljo druga možnost za vrnitev na izhodišče z vzponom preko Trebč. Sredi severnega pobočja Orlice bdi nad dolino Bistrice naš naslednji cilj, grad Podsreda. Do tja se povzpnemo skozi Železno. Od lipe poteka cesta ob nekdanjem drevoredu z lepimi pogledi na grajski kompleks. Če nam čas dopušča, se sprehodimo do grajskega ribnika pod gradom. Se spomnite pravljice o žabjem kralju? Poleg muzejske in galerijske dejavnosti je danes grad prizorišče številnih koncertov in drugih kulturnih prireditev. Nad gradom zavijemo na grajsko cesto, ki je nekoč vodila do gradu Bizeljsko. Idilična razgledna cesta je speljana visoko nad neprehodno sotesko Bistrice v objemu bukovih gozdov. V Vranskih pečinah kljubuje na skalnem in strmem pobočju z modrimi oznakami izločen gozd črnega gabra. Na razpotju na tabli zavijemo levo. Na desni se čez dolino Dramlje dviga Veliki vrh, ki je z 698 m najvišji vrh masiva Orlice. Za zaselkom Vrhovnico prikolesarimo do stebrastega znamenja Osojnikov križ. Po izročilu naj bi ga postavili v začetku 17. stoletja kot spomin na prihod ljubljanskega škofa Tomaža Hrena na Svete gore, ko je blagoslovil novo cerkev. Malo naprej se lahko nad Rautnerjevo domačijo in starim župniščem peš povzpnemo na prej omenjene Svete Gore, najstarejšo romarsko božjo pot na Slovenskem. Marijina cerkev in štiri kapele, starejše kot sama cerkev, pričajo o bogati zgodovini in močni energiji kraja. Najstarejša je kapela sv. Jurija iz 9. stoletja. V njej je nad ozkim portalom v steno vzidana plošča, nepravilne trapezoidne oblike, v kateri je izdolben relief molečega moža - ORANSA, z napisom v nepoznani pisavi. Nastal naj že v predkrščanskem obdobju. Kdo je dejansko upodobljen na reliefu, še ni raziskano. Ali imate kakšno idejo? Mimo kapelice Božje noge se spustimo na razvodni greben, kjer prečkamo glavno cesto. Ne prezrite table z znanim pregovorom in srknite požirek iz bidona. Če vas čas preganja, imate sedaj tretjo možnost za predčasno vrnitev na izhodišče s spustom . Mi pa nadaljujemo mimo Sokolove domačije in se povzpnemo na greben z baročno kapelico. Nedaleč stran, skrit na vršacu prisojnega pobočja Kunšprške gore, nas pozdravi Bizeljski grad. V njem že desetletja domuje družina Klakočar. Grajska gospa skrbi, da stebre in oboke grajskega dvorišča krasijo dišeče rdeče vrtnice. S stropov bingljajo angelske nožice, kot bi okamenele pri odhodu v višave. Nadaljujemo proti Orešju, ki je dobilo ime po blagi mikroklimi primerni za rast orehov. Nad vasjo vidimo skalne osamelce na pobočju Pečine. Skozi zaselek Kozja peč obkrožimo Kunšprško goro po ozki prepadni poti nad strmo sotesko Zelenjak. Pri križu je udrt kompleks podzemnih jam-Preparnice, kjer so najdene sledi paleolitskega človeka. V vasi Kunšperk št. 14 pri kapelici, si lahko ogledamo Kravaričevo domačijo iz 19. st. Ali bi vam teknile dobrote iz njene črne kuhinje? Ob severnem vznožju Kunšperške gore se vrnemo nazaj v Bistrico ob Sotli in turo zaključimo v gostilni Šempeter, kjer nas čaka kopun, seveda, če smo ga pred odhodom naročili?!

Grad Kunšperk (foto: arhiv KŠTM Sevnica) Bistrica ob Sotli (foto: Jošt Gantar; vir: KŠTM Sevnica) Cerkev sv. Križa, Vina gora (foto: Jošt Gantar; vir: KŠTM Sevnica) Levstikov mlin - Podsreda Grad Podsreda Razgled na Stare Svete Gore Grajska pot Podsreda - Zagaj Grajska pot Podsreda - Zagaj Cerkev sv. Marije, Svete gore (foto: Jošt Gantar; vir: KŠTM Sevnica) Grad Bizeljsko, Orešje na Bizeljskem (foto: Boris Papac) Orešje na Bizeljskem (foto: arhiv KŠTM Sevnica) Grad Kunšperk (foto: arhiv KŠTM Sevnica) Stavba občine Bistrica ob Sotli (foto: arhiv KŠTM Sevnica)