Odvetnik za dedno pravo: kdaj ga je dobro poklicati?
Kaj je dedno pravo in kaj vse zajema veja dednega prava?
Dedno pravo ureja razdelitev zapuščine po smrti zapustnika njegovim dedičem. Gre za eno izmed kompleksnejših pravnih vej. Iz tega izhaja, da je odvetnik za dedno pravo pri reševanju sporov, vezanih na dedno pravo, skoraj vedno nujno potreben. Proces dedovanja oziroma zapuščinski postopek se lahko izvede zelo hitro, lahko pa se zavleče tudi do nekaj let. V tem primeru je pogosto razlog v tem, da se dedičem nikakor ne uspe dogovoriti o tem, kakšen delež zapuščine bo podedoval posamezni dedič. Posledično se pogosto obrnejo na odvetnika za dedno pravo, ki pomaga koordinirati proces in doseči dogovor med dediči.
Katere vrste dedovanja poznamo?
Dedovanje se deli na dve vrsti – prvi način zajema dedovanje na podlagi oporoke, drugi pa je zakonsko dedovanje. Če govorimo o dedovanju na podlagi oporoke, to pomeni, da je zapustnik pred smrtjo napisal oporoko. Oporoka je poseben dokument, v katerem zapustnik izrazi svojo poslednjo voljo glede delitve lastnega premoženja po smrti. Odvetnik za dedno pravo lahko zapustniku pomaga sestaviti oporoko na način, da bo ta po njegovi smrti veljavna. Treba je namreč opozoriti, da oporoka, ki ni napisana skladno z načeli za pisanje oporoke, ni veljavna. Zato je izrednega pomena, da se zapustnik pred pripravo oporoke posvetuje z odvetnikom za dedno pravo, slednji pa mora zapustnika opozoriti tudi na njegove nujne dediče. Nujni dediči so dediči prvega dednega reda, ki jih zakon varuje pred izgubo premoženja, do katerega so upravičeni po smrti zapustnika.
Če zapustnik pred svojo smrtjo iz kateregakoli razloga ne napiše oporoke, nastopi dedovanje na podlagi zakona. V tem primeru se deduje po vrsti, torej po dednih redih. Največ pravic do zapuščine imajo dediči prvega dednega reda, tj. najbližji sorodniki zapustnika. Vsak odvetnik za dedno pravo bo zapustniku svetoval, naj raje napiše oporoko. Zakonsko dedovanje lahko namreč traja kar nekaj let, sploh v primeru, ko se dediči ne morejo sami dogovoriti o načinu dedovanja oziroma imajo deljena mnenja. Če med dediči pride do spora glede dedovanja, je glavna naloga odvetnika za dedno pravo, da skuša doseči sporazum med dediči. Če zapustnik ni imel nobenega sorodnika, njegovo premoženje podeduje občina ali država, v kateri je imel zapustnik prijavljeno stalno prebivališče.
V katerih primerih je lahko odvetnik za dedno pravo v pomoč?
Stranke se na odvetnika za dedno pravo obrnejo v številnih primerih, na primer z namenom interpretacije dednega prava in zakonodaje ali pa dejanskega svetovanja glede na individualno situacijo posameznika. Odvetnik za dedno pravo lahko torej stranke le informira o vseh korakih procesa dedovanja in potrebnih dokumentih ali pa se poglobi v situacijo in skuša rešiti nastali spor med dediči. Poleg omenjenega ga je smiselno za pomoč prositi že v fazi priprave in pisanja oporoke. Kot rečeno, je oporoka dokument, ki mora biti napisan skladno s pravili, saj v nasprotnem primeru ni veljaven.
Katere vrste oporoke poznamo v slovenskem pravu?
Najpogosteje uporabljen način pisanja oporoke je lastnoročna oporoka, ki jo mora zapustnik napisati sam in jo na koncu tudi lastnoročno podpisati. Za veljavnost takšne oporoke je pomembno, da zapustnik napiše tudi kraj in datum priprave oporoke. Druga možnost oporoke je oporoka pred pričami. V tem primeru se na napisano oporoko podpišeta tudi obe navzoči priči in na ta način potrdita, da je oporoka resnična in jo je napisal zapustnik skladno s svojimi željami. Nanjo se mora podpisati tudi zapustnik. Poznamo tudi sodno oporoko, ki jo zapustnik napiše ali izjavi pred sodiščem. V prvem koraku mora sodišče identificirati zapustnika, nato pa prebere vsebino oporoke, ki jo potrdi sodnik. Če zapustnik ne zna brati, oporoko v njegovem imenu prebere sodnik, navzoči pa sta tudi dve priči. Po prebranem zapustnik potrdi ustreznost oporoke in se nanjo podpiše.
Kdaj je dobro poklicati odvetnika za dedno pravo?
Ker je dedno pravo izredno kompleksna pravna veja, se stranke večinoma za pomoč obrnejo na odvetnika za dedno pravo. Njegova naloga je, da ureja celoten proces dedovanja ter dedičem predstavi prednosti in slabosti soglasnega načina dedovanja in tega, da se med dediči sklene dogovor. Dogovor med dediči je smiselno skleniti predvsem zato, ker je v tem primeru proces dedovanja hitrejši in stroškovno učinkovitejši. V primeru spora so stroški namreč precej višji, saj morajo dediči plačevati drage odvetniške tarife in sodne takse.
Katere so karakteristike dobrega odvetnika za dedno pravo?
Dober odvetnik za dedno pravo nikoli ne bo gledal le na svojo korist in zaslužek, ampak bo v prvi vrsti skušal doseči dogovor med dediči. Pomembno je, da je odvetnik za dedno pravo odziven in ažuren. Dedovanje je lahko precej čustven in zapleten proces, saj gre za družinske odnose, ki so pogosto precej kompleksni. Iz tega razloga mora odvetnik za dedno pravo trezno upravljati celotno situacijo in dedičem svetovati objektivno. Predstaviti jim mora realna dejstva ter prednosti in slabosti različnih oblik dedovanja, predvsem pa se mora osredotočiti na to, da med njimi skuša doseči dogovor.
Kje poiskati dobrega odvetnika za dedno pravo?
Pri iskanju odvetnika za dedno pravo je najbolje upoštevati priporočila prijateljev in znancev, ki vam lahko iz prve roke podajo informacije o tem, kateri odvetnik resnično zastopa interese svojih strank. Uspešen odvetnik ni le zanesljiv in strokoven, ampak mora vsak dedni postopek obravnavati kot unikaten, z individualnim pristopom in temeljito analizo specifičnih okoliščin primera. Pomembno je tudi, da odvetnik razume, da je dedovanje čustveno občutljivo področje, ki vključuje različne medsebojne odnose med sorodniki. Zato mora imeti odvetnik tudi visoko stopnjo čustvene inteligence, ki mu omogoča, da učinkovito prepoznava in upošteva različne značaje in čustva udeleženih oseb.